sreda, 27. marec 2013

O treh poušterčkih / The three pillows

Kljub težko pričakovani koledarski pomladi nam jo je vreme zagodlo z nizkimi temparaturami in snegom, ki nam je vsem po vrsti malo pokvaril veselje. Po drugi strani pa mi mi ravno zato ni bilo težko že drugi vikend zapored ostati doma in sedeti za šivalnim strojem. Tudi tokrat se je vse vrtelo okoli obdarovanja in poušterčkov. Pravzaprav se je začelo tako, da si je prijateljica zaželela podariti poušterček svoji mami in očetu, jaz pa sem ga želela podariti njej. Ker mi ni dala nobenih navodil in omejitev, je bilo "nekaj mehkega za pod glavo" dovolj velika motivacija, da se nisem ustavila dokler niso vsi trije ponosno stali pred menoj. Lepo so se dopolnjevali med sabo in najraje bi jih videla skupaj na kakšnem udobnem kavču. Pri vsaki družinici, ki se ji uradno reče kolekcija, se mi malo stoži, ko jo gledam kako se počasi manjša. Toda tokrat gre zgodba vendarle drugače. Tile poušterčki sicer romajo vsak na svoj konec, a bodo hkrati povezali tri odrasle ljudi, ki so nekoč bili v skupnem gnezdu. Ni lepšega kadar se vse tako lepo sestavi in se spet spomniš na smisel svojega kreiranja. Samo, da moram zdaj narediti še en poušterček, ker so v tem gnezdu bili štirje.
                     

Although we were expecting spring, weather served us with low temperatures and snow, that spoiled the expectations. On the other hand, staying home behind sewing machine, for the second weekend in the row, was easier because of the cold weather. Again it was all about gifting and pillows. It all started when my friend wanted to give pillows as a gift to her mom and dad and I wanted to give something to her. She didn't give me any guidelines or limitations, so the only idea behind them was "something soft to lay the head on". This turned out to be enough of a motivation so I did not stop until all three of them were standing proudly in front of me. They were adorable and I would like to see them lined up on some cozy couch. Technically they are called collections, unofficially I think of them as little families, and that is why I feel sad every time when I see them break apart. This time story is somewhat different. These pillows will part their ways and go to different people, but at the same time they will connect three adults that once shared the same nest. It is wonderful when everything falls in place like that and reminds me why I enjoy creating in the first place. Nevertheless I have to make another pillow now. There was four of them in the nest











2 komentarja:

  1. Draga Alenka, lepo si spisala tole zgodbo o povštrih in odletelih ptičkih :).

    OdgovoriIzbriši
  2. Draga Valentina hvala, se je lepo sestavilo ne :)?

    OdgovoriIzbriši

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...